Papaver orientale ‘Türkenlouis’

Spektakularni orientalski mak Papaver orientale ‘Türkenlouis’ je prava vrtna zvezda s svojimi velikimi, živo rdeče-oranžnimi cvetovi in značilnimi črnimi lisami pri osnovi cvetnih listov. Cvetovi so izjemno izraziti, svilnato nežni in se pojavijo pozno spomladi do zgodaj poleti, ko v zasaditev vnesejo dramatičen barvni poudarek. Rastlina tvori šop dlakavih, globoko narezanih listov, po cvetenju pa se pogosto deloma umakne (listje lahko porumeni in odmre), zato jo je odlično kombinirati z drugimi trajnicami, ki kasneje zapolnijo prostor.

Nega:

• Najbolje uspeva na sončni legi; več sonca pomeni obilnejše cvetenje in čvrstejša stebla.
• Tla naj bodo dobro odcedna in zmerno rodovitna; ne mara zastajanja vode in težkih, mokrih tal.
• Zalivamo zmerno; po ukoreninjenju dobro prenaša sušo, v daljših sušnih obdobjih pa zalijemo.
• Po cvetenju odstranimo odcvetele cvetove (če ne želimo semena); listje lahko naravno porumeni – to je normalno.
• Jeseni ali zgodaj spomladi odstranimo suhe nadzemne dele.
• Ne mara pogostega presajanja; izberemo stalno mesto in ga pustimo pri miru.

Težave in bolezni:

• Gnitje korenin se pojavi ob preveč mokrih tleh ali slabi drenaži.
• Listne pegavosti in siva plesen se lahko pojavijo v vlažnih sezonah – pomaga zračna lega.
• Slabše cvetenje je pogosto posledica premalo sonca ali preobilnega gnojenja z dušikom.
• Po cvetenju je odmiranje listov del naravnega cikla rastline in ni znak bolezni.

Škodljivci:

• Listne uši
• Polži (na mladih poganjkih)
• Tripsi (občasno)

Razmnoževanje:

• Najpogosteje z delitvijo (zelo previdno) ali s koreninskimi potaknjenci; možno tudi s semeni.

Naprodaj so brez okrasnega lončka. Slike rastline so simbolične – vsaka rastlina je unikat in se lahko razlikuje po višini ter intenzivnosti barve in velikosti cvetov.